Lajkfehtanje v 2015? Ne hvala!

Lajkfehtanje-v-2015-ne-hvala

Vedno sem mislil, da bo ta fenomen, ki je dobil zagon nekje v letu 2012, zvodenel, preden bom zapisal svojo prvo objavo na blogu. Žal nič ne kaže, da bi se to lahko tudi v bližnji prihodnosti zgodilo. Zadnje čase preživim več časa na Facebooku. Pa ne z namenom, da bi objavljal in komentiral, temveč pregledujem Facebook strani bolj ali manj znanih znamk in podjetij. Ne morem verjeti, da je (še vedno) približno 70 % objav vsebuje  lajkfehtanje. Namerno ne uporabljam narekovajev, saj glede na to, da je to tako razširjen pojem, ti niso več potrebni.

Stanje je žalostno

Poglejmo si nekaj primerov:

  • Lajk?
  • Lajk, če se jih še spominjaš
  • Lajk za tole misel?
  • Lajk za dobre ljudi, lajk za pse!
  • Ste že oddali komentar ali lajk? (Res al kaj?!)
  • Lajk za tole misel?
  • LAJK = PONOSEN SEM NA NAŠE ŠPORTNIKE!  Jih zberemo 1000?

To je trenutno stanje komunikacije na Facebooku. Seveda se opravičujem vsem tistim, ki ste izjeme in ob tej priložnosti, hvala za vaš trud. Pa poglejmo ta problem z vidika kmečke logike…

Predstavljajte si, da sogovornik za vsakim izrečenim stavkom zahteva “petko”. Mislim na tisti udarec dveh dlani seveda… Koliko “petk” (lajkov) bi bilo potrebnih, da se obrnete, odstranite in se mu naslednjič na daleč izognete? Ne vem, če se je kdo od teh community managerjev (upravljalcev skupnosti) postavil na drugo stran komunikacijskega kanala. Predvidevam, da ne. Glede na moje prepričanje za to lahko obstajata samo dva razloga:

  1. V podjetju so community management dodelili delavcu po principu “Marjan, ti obvladaš računalnike, ti boš skrbel za Facebook”. Pri tem ni niti toliko pomembno, če ima Marjan izkušnje z upravljanjem Facebook strani. Bolj je pomemben podatek ali Marjana to delo veseli, saj bo v tem primeru hitro nadoknadil pomanjkanje znanja. Prepričan sem, da je v večini primerov to že v osnovi preobremenjen delavec, ki “bo še to malo spotoma naredil”.
  2. Podjetje se je odločilo dodeliti upravljanje Facebook strani zunanjemu izvajalcu (agenciji) in je bilo glavno merilo denar oz. pomanjkanje tega. Saj poznate tisti pregovor “Malo dnara, malo muzike”. (na tej povezavi je odličen primer)

Pri tem se ne morem odločiti, kaj me bolj skrbi. To, da je so nekatere agencije pripravljene za majhen denar postaviti na kocko svoj ugled (in dolgoročno tudi posel) ali to, da se podjetje v letu 2015 ne zaveda, da družabna omrežja niso samo nekakšen enodnevni hit, ampak so prostor, kjer se zadržujejo(mo) potencialni kupci. Čudi me dejstvo, da podjetja še vedno ne dojamejo, da so (nekatere pa postajajo) te platforme dejansko sveti gral trženja. Količina podatkov, s katerimi razpolagajo meji že na znanstveno fantastiko. Pozabite na kartice zvestobe in razne druge premium klube. Raven segmentacije, ki jih te oglaševalske platforme (predvsem trenutno Facebook) omogočajo je takšna, da bi vsak tržnik dal palec desne roke, ker ga ne potrebuje več za nabiranje lajkov.

Zastarelo merjenje uspešnosti

Problem pa je v tem, da je merilo uspešnosti komuniciranja/oglaševanja, še vedno število lajkov. Saj razumem,  da si vsako podjetje želi določene širine (št. lajkov), vendar pa mislim, da bi vsi morali dati poudarek na globino. Ta namreč pripelje do želenih rezultatov pa naj bo to nakup, pridobljen e-naslov, obisk spletne strani, izpolnjena anketa,… Verjetno je res lep občutek, ko nekomu poveš, da ima tvoja FB stran več kot 30.000 lajkov, me pa zanima, koliko je med temi takšnih, ki so ali pa bodo dejansko podjetju v korist. Nekdo je lahko v preteklosti, zaradi lajkfehtarske objave, sicer všečkal FB stran, je pa to bila tudi edina interakcija s podjetjem. Tak lajk je za podjetje najverjetneje nepotreben in v primeru oglaševanja popolnoma vstran vržen denar.

Iz tega razloga je po mojem mnenju pomembno, da se podjetja pričnejo zavedati vrednosti lajkov ter ponovno določijo merilnike, ki bodo (bolj ali manj) precizno pokazali uspešnost delovanja na družabnem omrežju.

Zaključil pa bi samo še z dobronamernim nasvetom za community managerje… Preden nas boste naslednjič pozivali k lajkanju, najprej premislite, kako bi lahko s kvaliteto objave pridobili naš lajk. Saj ne rečem, da nekatere že sedaj niso bile kvalitetne. Vam pa svetujem, da to izbiro kljub temu prepustite nam. Zagotavljam vam, da vas bomo prijetno presenetili.

2 thoughts on “Lajkfehtanje v 2015? Ne hvala!”

  1. Živjo. Primer pod točko 2 je slab in povsem zgrešen. Dovolj dobro poznam ta primer, da vem, da je zapis Mojce Marš napisan manipulativno, predlogi, kakršne predlaga, pa sploh niso izvedljivi in zakoniti. Podjetje oz. v tem primeru je šlo za javni zavod se NI odločilo dodeliti upravljanja Facebook strani zunanjemu izvajalcu (agenciji), ampak je šlo le za oglaševanje. Ciljni trgi so bili jasno definirani in vsebine natančno določene. Razpisna dokumentacija je bila podrobna in ob upoštevanju vseh zahtev kupovanje lajkov ali fehtanje ni bilo možno. Strinjam se s celotnim zapisom o nesmiselnosti “lajkfehtanja”, ampak primer je pa zgrešen.

    1. Tadej Bokan

      Zdravo Tamara. Morda sem malo nerodno priložil primer k trditvi, tako da omogoča različne interpretacije. S tem sem samo želel ponazoriti, kakšen odnos imajo (žal še vedno) podjetja do Facebook-a, ki ga smatrajo kot orodje za nabiranje lajkov (sam tudi poznam kar nekaj takih primerov). Oba pa se verjetno strinjava, da samo lajki še ne pomenijo nič. Res razpisne dokumentacije nisem videl in tako tudi ne morem vedeti ali so Mojčini citati resnični ali ne. Izhajam iz tega, da so. Kar pa se njenih predlogov tiče, pa ne vidim razloga, da ne bi bili dobri. Tako za naročnika, kot tudi za izvajalca. Spet pa je res, da pravnega vidika pri razpisih ne poznam.
      Hvala ti na kritiki, bom v bodoče bolj previden. 🙂

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Scroll to Top